Prvi dan, 24. 10. 2022

Odhod je bil v nočnih urah (ob 3:00) iz Ljubljane, sledila je vožnja v smeri Maribora in do  Šentilja, kjer smo zapustili Republiko Slovenijo. Po naši severni sosedi Avstriji smo se vozili na relaciji mimo Gradca in vse do prestolnice Dunaj. Še vožnja skozi »vinsko četrt« (Weinviertel) in pri Mikulovu smo vstopili v Republiko Češko, in manj kot uro kasneje smo prispeli v Brno, ki je gospodarsko, kulturno in upravno središče današnje Moravske. Z domačinko Aleno, ki nas je spremljala vse tri dni, smo najprej spoznali glavne znamenitosti drugega največjega mesta na Češke, Brna: Špielberg, katedralo svetih Petra in Pavla, osrednji (zelenjavni) trg in »Staro radnico« (mestno hišo), kjer smo poslušali anekdoto o krokodilu. Popoldan smo si ogledali pivovarno Svatojakubský dvůr v kraju Hluboké, kjer  varijo večsladna piva zgornjega in spodnjega vrenja in močna piva po tradicionalni tehnologiji. Družinska mikro pivovarna je nastala leta 2016 v sklopu rekonstrukcije starih kmetijskih poslopij in ker ima poleg nastanitvenih kapacitet tudi restavracijo, smo po ogledu imeli še večerjo.

Drugi dan, 25. oktober 2022 

Po zajtrku smo se odpravili proti vzhodu dežele. Prvi obisk je bil namenjen predstavitvi ene najbolj znanih gospodarskih dejavnosti v celotni Češki – steklarstvu. V steklarskem ateljeju v Vizovicah (širša okolica Zlina) smo si ogledali »nastajanje« visoko kvalitetnega češkega stekla za katerim je roka Jirija Vosmika, enega najbolj znanih steklarskih oblikovalcev na Češkem in ki sodeluje s podjetjem že vse od njegovega nastanka v letu 1991.

Nato smo obiskali družinsko podjetje Fryzelka iz Vlahovic kjer se že skoraj stoletje ukvarjajo s sodarstvom. Obrtniško mojstrstvo se je preneslo že v četrti rod, ki tudi prisega na preverjeni tradicionalni postopek izdelave, združen z visoko tehnologijo, ki tako prinaša najvišjo kvaliteto izdelkov. Zadovoljstvo strank postavljajo na prvo mesto. Ogledali smo si postopek izdelave soda in manjšo muzejsko zbirko.

Kot zadnjo zanimivost tega dneva smo obiskali še kmetijo Dvůr Honětice v Zdislavicah. Tudi tukaj so za potrebe turistične dejavnosti rekonstruirali stara kmetijska poslopja in tako pridobili nastanitvene kapacitete (dodatno tudi v kampu), restavracijo, še posebej pa se pohvalijo z umetnim biotopom, ki v poletnih mesecih omogoča kopanje v naravnem bazenu. Poleg tega v poletni sezoni organizirajo otroške kampe in druge prireditve za otroke. Tukaj smo imeli večerjo, kjer so nam gostitelji pripravili dobrote domače (češke) kuhinje. Ž

Tretji dan, 26.10. 2022

Po zajtrk v hotelu je sledila vožnja proti jugu dežele. Ena izmed stereotipnih oznak države gostiteljice je, da je dežela gradov. In v enega najmogočnejših in najlepših obenem smo vstopili tudi mi – v dvorec Lednice, ki je del kulturne krajine Lednice-Valtice in uvrščen na svetovni seznam UNESCO-ve dediščine; nekoč v zasebni (družina Liechtenstein), danes pa v državni lasti ponuja na ogled izvorno opremo preteklih obdobij. Na našem sprehodu po njegovi notranjosti smo tako spoznali nekatere najbolj reprezentativne prostore (vhodna avla, lovski salon, spalnica, kitajska soba, viteška soba, poletna jedilnica, stopnišče in plesni salon). Od tu smo jo proti poldnevu »mahnili« še do najbolj znanih vinorodnih območij v deželi, ki se nahajajo okoli Mikulova; naš cilj je bila vinarija U Kapličky v kraju Zaječi. Gre za zgodbo družine Žďárský, ki nastaja od leta 2005 dalje. Prvo vino so natočili v steklenice že leto kasneje, njihova sedanja letna kapaciteta pa je 500.000 steklenic. Poleg vinogradništva se ukvarjajo z organizacijo dogodkov, ponujajo prenočitvene kapacitete in goste razvajajo v lastni restavraciji. In v slednji smo imeli tudi kosilo. Za zaključek našega obiska smo si ogledali še kleti in imeli pokušino njihovih vin. Tako smo se pozno popoldan odpravili proti domu in prispeli domov v večernih urah.

Bistvena oz. očitna razlika med Slovenijo in deželo Moravsko, ki smo jo opazili, je, da na moravskem podeželju, kjer smo se tri dni vozili, nismo videli niti ene kmetije, ampak samo stanovanjske hiše. Sicer je pokrajina, ki je prijetno valovita oz. razgibana, zelo urejena, in skrbno obdelana, ogromno je kmetijskih površin, tako travnikov kot ogromnih polj ter gozdov. Povprečna kmetija na Češkem ima 116 hektarov, Slovenija 7, Nemčija pa 20 hektarov.