Galery

Prlekija

Od vseh slovenskih kulturnih območij in gastronomskih regij je Prlekija posebna tudi zaradi svojega imena. Območje je dobilo ime po narečni besedi »prle«, ki pomeni prej in jo Prleki in Prlečke v svojem govoru pogosto uporabljajo.

Prlekija s središčem v Ljutomeru se ponaša z bogato dediščino na področju kmetijstva, najbolj vinogradništva, prašičereje in konjereje (zlasti ljutomerskih kasačev in z njimi povezanih konjskih dirk), Prlečke pa nadaljujejo bogato dediščino prleške gastronomije. Na območju Prlekije so znamenite vinske gorice z Jeruzalemom, katerega ime je povezano s pripovedjo o križarjih. Ti naj bi se med vračanjem iz Svete dežele ustavili in prezimili na območju današnjega Jeruzalema in ... nekateri tukaj za vedno ostali. Pustimo pripovedim in legendam svobodno pot, vendar nekaj zagotovo drži: pregovorno gostoljubni ljudje, simpatične Prlečke, odlična hrana in rujna vina so morali biti temeljni motivi, ki so znamenite viteze zadržali v teh slikovitih krajih.

Med sloveča prleška vina sodi prav gotovo šipon, ki omogoča pozne trgatve. Te zagotovijo uglajeno, polno in nežno vino. Letnik 1983 je bil eden najboljših letnikov šipona in belega pinota. Seveda pa na znamenitih legah Železne dveri, Kajžar, Brebrovnik, Slamnjak, Jeruzalem, Radomerščak, Kog, Vinski vrh, Strmec in drugih poleg njiju uspevajo odlične sorte, kot so laški in renski rizling, sauvignon, rulandec, muškat otonel, rumeni muškat in traminec.

Prizadevanja za kakovostno vinogradništvo na odličnih legah so verjetno od druge polovice 18. stoletja pripomogla k »izumu« posebne lesene mehanične zvočne in plašilne naprave za ptice, ki jo poganja veter in ji pravijo klopotec. Zaradi štirih letvic v vetrnici, po katerih se razlikuje od podobnega s šestimi v Halozah, se ta tip klopotca imenuje prleški. Lesena kladivca, ki udarjajo z vrtenjem vetrnice po deski, ustvarjajo v vinogradih svojevrstno melodijo v času dozorevanja grozdja, njihov zvok pa naj bi hkrati odganjal ptice od zrelih grozdnih jagod. Razvita prašičereja je osnova za zaščiteni suhomesni izdelek prleško tünko. Predstavljajo jo boljši kosi na poseben način kozerviranega svinjskega mesa (stegno, ribica, vratovina), ki jih najprej nekoliko podimijo ali pokuhajo, nato opečejo, ohladijo in zložijo v lesen čeber, temeljito zadelane z zaseko. Tako shranjeno meso ohrani posebno sočnost in narezano k črnemu kruhu, čebuli, papriki in belim sortam prleških vin se kar topi v ustih...

Prlekija pa ima poleg konjev kasačev in prleške tünke še vsaj dve pomembni blagovni znamki, ki imata številne oboževalce na turističnih kmetijah in v gostilnah. Iz belega vlečenega testa pripravljajo izvrstno pogačo prleško gibánco ali gibanico. Zložena je iz štirih tankih plasti testa in treh plasti skutnega nadeva, ki mu dodajo jajca, kislo smetano, v novejšem času, ko je ta pogača postala predvsem sladica, pa še rozine. Podobno kot v vseh sosednjih gastronomskih regijah je tudi v Prlekiji razvita kultura pogač, pripravljenih na različne načine in različnih poimenovanj (postržjača, ajdova pogača, zlevanka, kvasenica). Med posebnosti Prlekije tako prav gotovo sodi slana ali sladka pogača ajdov krapec. Tanko ajdovo testo razvaljajo v krog in ga namažejo z osoljeno skuto in kislo smetano ter spečejo v pečici ali v krušni peči. Mnogi dobrojedci prisegajo, da je še topel ajdov krapec eden najboljših prigrizkov k izvrstnim prleškim vinom. K vinu se priležejo tudi posušeni začinjeni skutni stožci ali sireki. V zimskem času pripravljajo čurke, klobase, napolnjene z ajdovo kašo, svinjskim mesom, pečeno svinjsko krvjo in začimbami.

V slikoviti Prlekiji vas ne bodo prevzele le izvrstne jedi in izjemna, zlasti bela vina, ampak še druge mojstrovine njenih prebivalcev. V vaseh in zaselkih delujejo razni rokodelci (npr. pletarji, izdelovalke cvetlic iz papirja). Ne pozabite obiskati tudi odlične tradicionalne lončarske delavnice Žuman v Ljutomeru, kjer si boste lahko ogledali in kupili lončene pekače za peko prleških gibanic.

Back to news list